HIPERTENZIJA – KOGA PRITISOKOT ḰE SE POKAČI SERIOZNO SFATETE GO PREDUPREDUVANJETO

Što e hipertenzija?

Pritisokot na krvta e silata so koja krvta pritiska ili udira vo dzidovite na krvnite sadovi. Dokolku taa sila e pogolema od normalnata, fiziološka vrednost koja bi trebalo da ja ima krvta velime deka stanuva zbor za hipertenzija ili pokačen krven pritisok. Visokiot krven pritisok najčesto se javuva kako primarna hipertenzija, sostojba pri koja pokačuvanjeto na pritisokot nema poznata sekundarna pričina i ušte se narekuva i osnovna ili primarne hipertenzija. Dodeka sekundarnata hipertenzija e sostojba kade postoi jasno definirana pričina za pokačuvanjeto, na primer bubrežna bolest.

Normalni i pokačeni vrednosti na pritisokot!

Krvniot pritisok se izrazuva preku silata so koja krvta udira vo dzidovite na krvnite sadovi vo momentot na nejzinoto ispumpuvanje od srceto, pri kontrakcija na srceto (sistolen pritisok) i silata na krvta pomeǵu dve ispumpuvanje na srceto, koga srceviot muskul e relaksiran (dijastolen). Normalnite, referentni vrednosti na pritisokot se 120/80 mmHg (mm na skalata na živiniot solb). Pokačuvanje na krvniot pritisok se smeta za vrednosti na sistolniot pomeǵu 120 i 129mmHg i na dijastolniot pod 80mmHg, dodeka vrednosti pomeǵu 130-139mmHg za sistolniot i pomeǵu 80-89mmHg za dijastolniot pokažuvaat na visok krven pritisok – prvo nivo hipertenzija, a nad 140mmHg i nad 90mmHg soodvetno vtoro nivo hipertenzija.

Pričini za pokačuvanje na krvniot pritisok!

Glavnite pričini za pojavata na visok krven pritisok možeme direktno da gi barame vo denešniot moderen način na život! Lošata ishrana koja vklučuva prekumerniot vnes na rafinirani-procesirani proizvodi, mnogu dodadeni šeḱeri i sol, i namalenata fizička aktivnost, koi se osnovna pričina i za pokačenata telesna težina, zaedno so kontinuiraniot stres gi sočinuvaat glavnite rizik faktori i se pričina za kontinuiranoto zgolemuvanje na brojot na lica koi se zasegnati so ovaa sostojba. Od druga strana sovremenata nauka denes utvrdi i poveḱe jasni genetski pričini, kako rizik faktori vo pojavata na hipertenzija meǵu koi najvažno e da se izdvoi narušenata genetska funkcija na NOS genot, odnosno enzimot sintetaza na azoten monoksid, kako i geni koi pokažuva na narušen metabolizam na natrium (sol), urea, geni vo crniot drob vklučeni vo detoksikacija i tn. Visokiot krven pritisok e eden od parametrite ili rizik faktori i na takanarečeniot metabolen sindrom, poradi što licata so hipertenzija dobro e da gi ispitaat i nivoata na holesterol,  trigliceridi i glikemiski status vo krvta, a po potreba doktorite upatuvaat i na testovi koi gi utvrduvaat ritam i rabotata na srceviot muskul, funkcijata na bubrezite i dr.

Hipertenzijata – globalen zdravstven problem na denešnicata!

Visokiot krven pritisok e mnogu seriozen zdravstven problem i ne treba da se ostavi bez soodvetna kontrola.  Sekoe pokačuvanje na pritisokot značitelno go zgolemuva rizikot od prskanje na krven sad koj može d abide pričina z ainfarkt na srceto ili mozočen udar, a hronično pokačeniot pritisok e seriozen rizik za trajno oštetuvanje na krvnite sadovi i namaluvanje na funkcijata na bubrezite, očite i drugi organi.

Standardnata medicinska terapija za tretiranje na hipertenzijata ne go tretira problemot vo korenot. Diureticite, beta blokatorite ili blokatorite na specifični hormonski receptori sekako se efikasni i neophodni za vospastavuvanje na kontrola na sostojbata i kako terapija preporačana od strana na doktor treba da se zemaat. No možebi ušte považno e da se otstranat pričinite koi i dovele do ovaa sostojba i poremetuvanje vo krvniot pritisok.

Preporaki za reguliranje na pritisokot!

Zemejki gi vo predvid glavnite pričini, prevencijata i kontrolata na visokiot krven pritisok treba da ja napravime so pomoš na seriozni dolgoročni promeni vo načinot na živeenje. 

Preporaki za promeni vo načinot na život!

1. Regulirajte ja telesnata težina. Debelinata go optovaruva srceto posilno i ponaporno da raboti što sozdava pogolem pritisok vo krvnite sadovi. Namaluvanjeto na telesnata težina e eden od klučnite rizik faktori za pojava na metabolen sindrom i visok krven pritisok.

2. Prestanete so pušenjeto. Dokolku ste pušač ostavete gi cigarite. Toksinite od cigarite dokažano gi oštetuvaat krvnite sadovi i pridonesuvaat za pokačuvanje na pritisokot.

3. Započnete da vežbate – redovnata, umerena fizička aktivnost ja podobruva cirkulacijata i pomaga vo reguliranje na pritisokot.

4. Obidete se da go regulirate stresot. Stresot gi stega krvnite sadovi i go pokačuva pritisokot, zatoa negovata regulacija e isklučitelno važna. Zatoa obidete se so joga, meditacija, čitanje knigi i drugi veštini na smiruvanje koi ḱe vi pomognat vo regulacija na pritisokot.

Preporaki za promeni vo ishranata

Ishranata igra klučna uloga kako vo pojavata i razvojot na hipertenzijata, taka i vo nejzino sprečuvanje i reguliranje. Važno e da vnimavate na slednite preporaki za ishranata.

1. Eliminirajte go vnesot na procesiranite produkti, rafinirani masla i ograničete go alkoholot.

2. Namalite go vnesot na natrium (sol) vo hranata preku kontrola na solenata hrana kako sirenje, maslinki, salamureni proizvodi i solta koja ja dodavate vo podgotovkata na hrana. 

3. Značitelno namalete, a najdobro eliminirate go vnesot na fruktozni zasladuvači! Novite naučni soznanija pokažuvaat deka prekumerniot vnes na fruktoza, pred se kako pčenkaren sirup, agave sirup i drugi formi, dodadeni na pekarskite i konditorskite proizvodi, go opteretuvaat crniot drob, go poprečuvaat otvaranjeto na krvnite sadovi i gi zgolemuvaat nivoata na urea što može da dovede do pokačuvanje na pritisokot.

4. Pokraj eliminacijata na štetnite produkti, zgolmete go vnesot na hrana koja pomaga vo održuvanje na zdravjeto i funkcijata na krvnite sadovi. Prvenstveno toa znači:

• Zgolemen vnes na magnezium i kalium od hranata. Ovie dva elektroliti se osnovni vazodilatatori – elementi koi pomagaat vo otvaranjeto i relaksiranjeto na krvnite sadovi i prirodna regulacija na pritisokot. Zatoa zadolžitelno vmetnete gi temnozeleniot lisnast zelenčuk (spanaḱ, kelj i dr.), brokulata, avokadoto, jabolkoviot ocet, bananata, jatkite i seminjata kako namirnici bogati so niv.

• Redoven vnes na hrana koja sodrži dietetski nitrati kako temnooboeno šumsko ovošje (aronija, borovinki, malini i dr.), cveklo, temnozelen lisnast zelenčuk, magdonos, morkovi, celer i zeleni salati. Ovie namirnici ḱe pomognat vo produkcijata na azoten monooksid koj ovozmožuva normalen protok i cirkulacija i reguliran krven pritisok.

• Sekojdnavna upotreba na magdonosot. Pokraj dietetski nitrati toj e i odličen diuretik, vnesen svež vo salati ili kako čaj. Kombinirajte go so čaj od hibiskus za ušte pogolem efekt.

• Vnesete poveḱe antioksidanti, preku vnes na širok spektar zelenčuk i ovošje vo boite na vinožitoto. Antioksidantite pomagaat da se sprečat oštetuvanjata na vnatrešnata obvivka na krvnite sadovi (vaskularen endotel) koe može da dovede do poremetuvanje na pritisokot.

• Ednostavno što poveḱe ladno cedeno maslinovo maslo, seminja i jatki kako izvor na dobri masti i rastitelni vlakna, zaedno so ovošjeto i zelenčukot.

Upotreba na dodatoci na ishranata

Sekako, po potreba i vo konsultacija so doktor ili nutricionist dobro e da dodadete i specifični dodatoci kako ekstrakt od list od maslinka, kurkumin, koenzimCoQ10 i dr.